Скачать с ютуб TAM 130 T 11 (slovenski podnapisi) (hrvatski titlovi) (English subtitles) в хорошем качестве

TAM 130 T 11 (slovenski podnapisi) (hrvatski titlovi) (English subtitles)

Ko so v mariborskem TAM-u leta 1981 predstavljali svoj novi izdelek, TAM-a 130 T 11, so bili ponosni, da so skonstruirali tovornjak, ki je bil dorasel konkurenci z zahoda. Nekaj primerkov so prav gotovo izdelali že leta 1982, čeprav uradna jugoslovanska statistika iz tistega časa (Godišnjak Udruženja proizvođača drumskih motornih vozila Jugoslavije) kot začetno leto za serijsko proizvodnjo tega modela navaja1983. Po uradnih podatkih je s proizvodne linije tega leta zapeljalo 262 teh tovornjakov (od tega vsega 21 prekucnikov). Zakaj sem prepričan, da so jih nekaj izdelali leta 1982? Zato, ker sem s TAM-om 130 T 11 uspešno opravil vozniški izpit 11.3. 1983. Slab mesec pred tem pa sem gladko »pogrnil«, ker sem tik pred koncem preizkusa prevozil rdečo luč na semaforju. Voziti sem začel pa še v letu 1982. Če bi za njegov volan po 38 letih sedel za dve uri in po asfaltu prevozil 100 km s praznim zabojem, bi se prav gotovo raznežil. Tako pa sem sinu tri dni zapored vozil gradbeni material. Tovornjak me je čisto »sesul«. Bil sem utrujen kot žival. Čeprav je bil leta 1982 to sodoben tovornjak, ga z današnjimi ne moremo primerjati. Kabina je vzmetena samo na zadnjem delu, mehansko vzmeteni sedež je namenjen voznikom do 130 kg (pod mano se kar sesede), hrup v kabini je za današnje razmere nepopisen. Zračno hlajeni motor s prostornino 6,4 l je sicer nezahteven in praktično neuničljiv, a pri vrtoglavih 2.500 vrt/min zmore vsega 130 »konjičkov« – 128 KM oziroma 94 kW, če smo čisto natančni. Največji navor je na ravni močnejših sodobnih osebnih vozil – 408 Nm pri visokih 1.500 vrt/min. Ob teh zmogljivostih po »papirjih« sme peljati 6.355 kg tovora (največja dovoljena masa 11.200 kg). Pri tem majhno motorno moč do koles prenaša zgolj 5-stopenjski sinhronizirani menjalnik. Ko ga polno naložite, ga je v vsaki prestavi potrebno »nagnati« skoraj do največje moči, da naslednja stopnja »prime«. Nekaj, kar smo ob sodobnih (včasih celo pre)močnih prekucnikih že čisto pozabili. Kljub temu je vozniška izkušnja po toliko letih neprecenljiva. Še vedno ga imam rad. Zelo!